Po treh urah dela za računalnikom se razlika med dobrim in napačno nastavljenim stolom navadno pokaže v križu, ramenih ali težkih nogah. Pisarniški stoli ergonomija niso zgolj vprašanje udobja, temveč praktična odločitev za bolj zbrano in manj naporno delo. Tudi lep, kakovostno izdelan stol ne pomaga veliko, če njegova višina, globina sedišča in naslon niso prilagojeni človeku, ki na njem sedi.

Pri nakupu se zato ne ustavite pri barvi, materialu ali ceni. Najprej ocenite, koliko ur dnevno stol uporabljate, kakšno delo opravljate in komu bo namenjen. Stol za občasno pregledovanje e-pošte ima drugačne zahteve kot stol za osemurno administrativno delo, delo od doma ali skupno delovno mesto v manjšem podjetju.

Pisarniški stoli ergonomija: kaj pomeni v praksi?

Ergonomija pomeni, da se delovno okolje prilagodi telesu in načinu dela, ne obratno. Pri pisarniškem stolu to pomeni podporo naravni krivini hrbtenice, dovolj prostora za gibanje ter nastavitve, s katerimi sedite stabilno brez nepotrebne napetosti.

Dober ergonomski stol vas ne prisili v popolnoma negibno, strogo držo. Nasprotno: omogoča menjavanje položajev in nadzorovano gibanje med delom. Telo ni ustvarjeno za večurno sedenje v enem položaju, zato je pomembno, da naslon spremlja gibanje in da mehanizem nagiba ni pretrd ali premehak.

Prava izbira je vedno odvisna od uporabnika. Višji človek potrebuje višji naslon in pogosto tudi globlje sedišče, nižji uporabnik pa stol, pri katerem lahko noge brez težav položi na tla. Če stol uporablja več oseb, so široke možnosti nastavitev pomembnejše od oblikovalsko izrazite, a fiksne zasnove.

Višina sedišča je prva nastavitev

Ko sedite, naj bodo stopala v celoti na tleh, kolena pa približno v višini bokov ali malenkost nižje. Stegna naj ne pritiskajo v prednji rob sedišča. Če je stol previsok, se poveča pritisk pod stegni in stopala visijo. Če je prenizek, se boki preveč zaprejo, kar lahko obremeni križ.

Pri nastavljivi mizi najprej prilagodite višino stola svojemu telesu, nato še višino delovne površine. Pri običajni, fiksni mizi je včasih potreben kompromis. Če po pravilni nastavitvi za mizo ne dosežete tal, pomaga stabilen podstavek za noge. Ne rešujte težave tako, da sedite na robu stola.

Globina sedišča mora pustiti prostor za kolena

Med prednjim robom sedišča in zadnjim delom kolena naj ostane približno širina dveh do treh prstov. Tako je teža enakomerno razporejena, krvni obtok v nogah pa ni oviran. Predolgo sedišče je pogosta težava pri nižjih osebah, saj jih sili v sedenje na robu in s tem odstrani hrbet od naslona.

Drsno sedišče je zelo uporabna funkcija, zlasti če stol kupujete za domačo pisarno, kjer ga bosta uporabljala partnerja različnih višin. Pri enem uporabniku ni nujno, vendar je lahko odločilen detajl za res dobro prileganje.

Ledvena opora naj podpira, ne potiska

Ledveni del naslona mora podpreti spodnji del hrbta, ne pa ustvariti občutek, da vas potiska naprej. Pri nekaterih modelih je opora nastavljiva po višini in globini, pri drugih je oblikovana fiksno. Fiksna rešitev je lahko udobna, če se dobro ujema z vašo postavo, vendar jo je pri daljšem sedenju smiselno preizkusiti.

Naslon naj sega dovolj visoko, da nudi oporo tudi zgornjemu delu hrbta. Višji naslon je posebej primeren, če se med klici radi naslonite nazaj. Vzglavnik je lahko dobrodošel pri počitku ali telefonskih pogovorih, vendar ni nujen za vsakogar. Če pri tipkanju glavo potiskate naprej, vzglavnik težave ne bo odpravil – najprej preverite postavitev zaslona.

Katere funkcije pri stolu res štejejo?

Pri delovnem stolu so najpomembnejše tiste funkcije, ki jih boste dejansko uporabljali. Za redno delo so zelo smiselni nastavljiva višina sedišča, sinhroni mehanizem nagiba, nastavljiva napetost nagiba in stabilno podnožje s kakovostnimi kolesci. Koristni so tudi nastavljivi rokonasloni ter po možnosti nastavitev globine sedišča in ledvene opore.

Sinhroni mehanizem pomeni, da se pri nagibu hkrati premikata naslon in sedišče, vendar ne v enakem razmerju. Takšno gibanje bolje podpira telo kot preprost naslon, ki se nagne brez usklajenega premika sedišča. Če med delom pogosto spreminjate položaj, je to ena izmed funkcij, pri katerih se razlika občuti hitro.

Rokonasloni razbremenijo ramena, a le, če so pravilno nastavljeni. Komolci naj bodo pri delu približno ob telesu, podlakti pa naj imajo nežno oporo. Previsoki rokonasloni dvignejo ramena, prenizki pa ne pomagajo. Pri mizi z omejenim prostorom preverite tudi, ali lahko rokonaslone spustite dovolj nizko, da stol potisnete pod mizo.

Material izberite po načinu uporabe. Mrežast naslon je zračen in prijeten v toplejših prostorih, oblazinjen naslon pa lahko daje mehkejši, bolj domač občutek. Tkanina je pogosto praktična in prijetna za vsakodnevno uporabo, medtem ko je umetno usnje enostavno za čiščenje, vendar je lahko poleti manj zračno. Pri domači pisarni je pomemben tudi videz, vendar naj ne preglasi podpore in nastavitev.

Stol sam ne popravi slabe delovne postavitve

Ergonomski pisarniški stol deluje najbolje kot del celote. Zaslon naj bo približno v višini oči in postavljen naravnost pred vami, ne ob strani. Če je prenosnik glavni delovni pripomoček, ga pri daljšem delu dvignite na stojalo ter uporabite ločeno tipkovnico in miško. Sicer boste kljub odličnemu stolu sklanjali glavo proti zaslonu.

Miza mora omogočati dovolj prostora za kolena in noge. Predali, škatle ali računalniško ohišje pod mizo pogosto neopazno omejujejo pravilno sedenje. Tipkovnica naj bo dovolj blizu, da za njo ne iztegujete rok, miška pa naj bo na isti višini in tik ob njej.

Tudi najboljši stol ni nadomestilo za premor. Približno vsakih 30 do 60 minut spremenite položaj, vstanite, naredite nekaj korakov ali za minuto razgibajte ramena. Kratki premiki so za telo praviloma koristnejši kot en dolg odmor po več urah nepremičnega sedenja.

Kako stol preizkusiti pred nakupom

Fotografija izdelka pokaže obliko, ne pa občutka pri sedenju. Če imate možnost, stol preizkusite v salonu tako, kot bi ga uporabljali doma ali v pisarni. Sedite vsaj nekaj minut, naslonite se nazaj, preverite doseg rokonaslonov in nastavite višino. Hitro boste občutili, ali vas rob sedišča tišči, ali je naslon na napačnem mestu in ali vam je mehanizem gibanja všeč.

Pri preizkusu si zastavite nekaj konkretnih vprašanj: Ali so stopala na tleh? Ali hrbet ostane v stiku z naslonom? Ali lahko sprostite ramena? Ali lahko stol brez težav zapeljete do mize? Če na katero od teh vprašanj odgovor ni pritrdilen, model verjetno ni prava izbira, ne glede na privlačno ceno.

Za pisarne z več zaposlenimi se pogosto najbolje obnese model z več nastavitvami in nevtralno, trpežno oblogo. Pri domači pisarni pa lahko več teže namenite dimenzijam prostora, videzu in tihemu premikanju koles. Za trda tla izberite kolesca, ki ne drsajo preveč in ne poškodujejo površine, za preprogo pa takšna, ki omogočajo lažje premikanje.

V IL Ambienti lahko pri izbiri primerjate različne rešitve za delovni kotiček in dobite osebno pomoč pri usklajevanju stola, mize ter prostora. To je še posebej priročno, kadar opremljate celotno domačo pisarno ali manjši poslovni prostor, ne kupujete pa le enega kosa pohištva.

Dober pisarniški stol naj ne bo kos, ki ga opazite šele, ko vas začne boleti hrbet. Pravilno izbran in nastavljen stol se pokaže bolj tiho: delo teče lažje, ramena ostanejo sproščena, ob koncu dneva pa imate več energije tudi za vse, kar čaka zunaj pisarne.